Poljansko-selški forum 

                           sreda, 7. maja 2014, Sokolski dom, Škofja Loka,

                                      
                           
ProgramVideo: Primeri dobre prakse

Preberite tudi:

 • 
Vstop v podjetništvo z električnim skirojem
 •  Občina z naložbenim potencialom
 •  »Loški obrtniki se sproti generirajo«



Škofjeloška izvozna podjetja bodo odpirala nova delovna mesta

(Mateja Bertoncelj, Finance)

Na včerajšnjem forumu Financ so prve delnice prodali tudi dijaki iz podjetja E-skiro

Tu se dogaja, tu je zadosti menedžerskega znanja in podjetniške vneme. Zato so občine Škofja Loka, Železniki, Poljane - Gorenja vas ter Žiri gospodarsko uspešne. Po kapitalu, idejah, razvoju so podjetja in obrtniki, ki delajo tu, boljši, kot so bili pred 25 leti. Tranzicijo je to območje uspešno prestalo, brezposelnost je med najnižjimi v državi, smo slišali včeraj od udeležencev Poljansko-selškega foruma. Peter Prevc, skakalni as, dodaja, treba je biti vztrajen, in ko ti ne gre, je treba še bolj zagristi.



 Aleš Dolenc (M Sora), Boštjan Šifrar (Sibo Group) ter
Darko Bevk
(Knauf Insulation) poudarjajo, da so uspešni zato,
ker so se usmerili v izvoz.

 


Da je brezposelnost med najnižjimi v državi, imajo veliko zaslug velika podjetja, med njimi Knauf Insulation, Sibo G in M Sora. Sibo G, ki izdeluje zaporke in druge plastične dele tudi za kozmetično industrijo in farmacijo ter jih kirurgi uporabljajo med operacijami, sodi med vidnejše slovenske izvoznike. »V Sloveniji so uspešna tista podjetja, ki so izvozniki. To ti uspe, če imaš, kot prvo, urejeno podjetje,« meni direktor in lastnik podjetja Boštjan Šifrar. V Sloveniji pa gre samo tam, kjer so subvencije, ugotavljajo tako v M Sori, ki izdeluje lesena okna, kot v Knaufu Insulationu, kjer izdelujejo izolacijske materiale. Darko Bevk iz Knaufa Insulationa pravi, da jim je uspelo pridobiti precej obnov javnih stavb.

Aleš Dolenc iz M Sore, kjer znajo narediti po mnenju nemškega inštituta Pasivhause institut najboljše okno za pasivne hiše, ocenjuje, da so individualni graditelji še vedno prestrašeni zaradi negotovosti, slabega ozračja, tudi tisti, ki denar še imajo, ga raje hranijo. »Še kar nekaj časa bo trajalo, da bo zadosti podjetij, zadosti izvoznikov, ki bodo tako uspešni, da bodo lahko obrnili proces.« M Sora sicer z okni na tujih trgih ustvari 40 odstotkov prihodkov, letos jih bodo še več, tudi zato, ker so odprli podjetji v Italiji in Avstriji. Uspešni pa so, ker so inovativni, ker imajo dobro tehnologijo in ker niso privolili v to, da bi na trgu tekmovali z nizko ceno. Kar pa ne pomeni, da si lahko privoščijo biti dragi, primerna cena je pomembna, pravi Dolenc.

Darko Bevk: »Za Knauf Insulation je dobro, ker več kot 80 odstotkov proizvodnje izvozimo. Vezani smo na industrijske kupce, ti segmenti so težje dosegljivi, ker je za vstop na ta trg potrebnega več tehnološkega znanja. Zato se prihodnosti ne bojimo. Energetska učinkovitost je dobro naložen denar in ljudje to prepoznavajo.«



 

 
 Foruma sta se udeležila tudi Marko Lotrič iz Laboratorija Lotrič
ter Rok Šimenc iz Razvojne agencije Sora.


Nove zaposlitve

Četudi sta Boštjan Šifrar in Darko Bevk skeptična in izboljšanje razmer v Sloveniji pričakujeta kvečjemu prihodnje leto, tudi zato, ker je tujih naložb v Sloveniji premalo, pa bosta obe podjetji zaposlovali. Kot pravi Boštjan Šifrar: »Mi smo tu zato, da nam bo šlo bolje.« Sibo G v zadnjih letih v povprečju prihodke povečuje od 10 do 12 odstotkov na leto, število zaposlenih pa okoli osem odstotkov na leto. Letos to pomeni 15 ljudi. S pridobivanjem kadrov nimajo težav, ker mladim dodelijo štipendije.

Knauf Insulation bo delovna mesta odpiral v Ajdovščini. Darko Bevk: »Mi se bomo širili v Ajdovščino, kjer bo nova delovna mesta dobilo 25 zaposlenih. Ti bodo izdelovali nove izdelke, to so vakuumsko izolacijskih paneli. Službo bodo dobili konec leta 2014 oziroma v začetku prihodnjega leta. V okviru multinacionalke si lahko uspešen, če ji znaš ponuditi znanja, ki jih drugi nimajo. Mi smo center za industrijske kupce za kameno volno za ves Knauf, tu imamo razvojni oddelek za to volno, razvijamo nove generacije tudi drugih voln.«

 


 Martin Pivk, Tadej Marinšek, Rok Žonta, Tina Ogrizek in
Tadej Debelak so naredili električni skiro, včeraj pa prodali
prve delnice svoje družbe E-skiro.

 

Zanesti se morajo nase

Aleš Dolenc, M Sora, meni, da so uspešni tudi zato, ker so v lasti zaposlenih. »Od tod izvira zelo velika pripadnost, hkrati vemo, da si moramo sami pomagati. Tu v Žireh smo preveč oddaljeni od centra, da bi nam kdo pomagal. Zato vemo tudi, da moramo biti zelo skrbni pri posojilih. Tako smo navajeni živeti in to je ključni razlog, zakaj smo uspešnejši. Seveda pa ne gre brez prave vizije. Kaže se, da smo stavili na pravo karto - to so inovacije, nove tehnologije, nikakor pa ne nižja cena.«

 


 »Samo pet odstotkov je odvisno od talenta, vse drugo je trdo delo.
Ko ti ne gre, moraš še bolj zagristi,« je povedal skakalec Peter Prevc.

 

Peter Prevec o zaposlovanju mladih

Skakalni as Peter Prevc: »Samo pet odstotkov je odvisno od talenta, vse drugo je trdo delo. Treba je veliko treningov, ki se jim moramo polno posvetiti, če ne, me tekmeci prehitevajo po levi in desni. Ko pridejo pri meni slabi trenutki, še bolj zagrizem. Posvetujem se s trenerji, prijatelji, da ugotovim, kje je težav,a in potem še bolj grizem v telovadnici. Za mnoge mlade pa ugotavljam, da ko bi se radi zaposlili, iščejo službo, ne delo.«

Dijaki prodali prve delnice

Na tem območju gre sicer dobro tudi mladim, brezposelnost med njimi je sicer 30-odstotna, a to je manj kot drugje po Sloveniji. Da jim Škofja Loka daje priložnosti in jih znajo izkoristiti, dokazujejo celo dijaki. Včeraj so na forumu Financ dijaki Medpodjetniškega šolskega centra, ki so naredili električni skiro, prodali prve delnice svoje družbe E-skiro. Njihov skiro gre 25 kilometrov na uro, doseg je 20 kilometrov. Poganja ga 350-vatni motor, ki so ga posebej zanje izdelali v Domelu. Predstavila sta ga Tadej Marinšek in Rok Žontar, oba štipendista Domela. V Domelu sta imela tudi dva mentorja, Tino Ogrizek za finančni del projekta in Janeza Rihtaršiča za tehnični del. V Škofji Loki pa je bil njun mentor Tadej Debelak. S tem skirojem tekmujejo tudi v okviru programa Junior Achivment Young Enterprise. Prvi prototip je narejen, E-skiro pa so ustanovili, ker ga želijo tudi prodajati. Pričakujejo, da jih bodo prvi kupci dobili prihodnje leto.

Foto: Irena Herak

 

 

 
 
PA logo ©2013 Časnik Finance, d. o. o. Poslovna akademija Finance | POSLOVNA AKADEMIJA | FINANCE