Če bi si morala podjetja izbrati svoje podobe, bi bil za marsikatero podjetje najboljši avatar Janez Škrabec, glavni direktor Rika. Zakaj? Škrabec je rojen lider, ima naravni potencial, poleg tega se na področju liderstva izobražuje in nadgrajuje. Z enostavno primerjavo opiše svoj pogled na liderstvo: "Lider mora pokazati, v katero tarčo je treba streljati, manager pa mora, na pravi način poskrbeti, da je tarča dobro zadeta".
Močan poslovni lider, ki zna ustrezno komunicirati, omogoča lažje poslovanje svojega podjetja, saj vzbuja spoštovanje in zaupanje okolja. Kako izjemnega pomena je komunciranje s širšo javnostjo, se zaveda tudi Škrabec: "Tisti direktorji, ki se preveč ukvarjajo samo z notranjo organizacijo in notranjimi problemi podjetja, so podobni tistim, ki so premikali stole na Titaniku."
|
Razmislek o tem, ali so liderji kot blagovna znamka podjetja potrebni -kar je tokratna tema- ne sodi več v sodobni čas, kjer odlične od dobrih loči prav komuniciranje, še pogosteje pa loči uspešne od neuspešnih. Poslovni lider, kot glavni predstavnik podjetja, tako mora komunicirati s širšo javnostjo, saj nasprotno posredno zmanjšuje vrednost podjetju. Edina izjema je, ko je nekomuniciranje strategija podjetja. To pa je prej izjema kot pravilo.
Oblikovanje blagovne znamke liderja
Najuspešnejša svetovna podjetja se zavedajo pomena blagovne znamke poslovnega liderja, vendar se pri njenem oblikovanju, ne osredotočajo toliko na posameznika kot na sporočilo, ki ga želijo posredovati svojim strankam, investitorjem in širši javnosti. Torej jim sprva ni tako pomemben potencialni lider kot liderstvo. Zastavljajo si vprašanja, kot so: ali vemo, kako nas želijo videti naše stranke, imamo med zaposlenimi dovolj potencialnih liderjev, morda najpomembnejše vprašanje pa je, ali se blagovna znamka poslovnega liderja, ki ga želimo nastaviti -po možnosti na "ceremonialen način"- ujema z identiteto podjetja. Ko oblikujejo vodilo, kakšen naj bo njihov lider, preverjajo, ali ustreza njihovim standardom. Pri posamezniku, ki ga bodo postavili na mesto poslovnega liderja, ocenujejo sposobnosti strateškega mišljenja, postavljanja dobre organizacijske sheme za doseganje ciljev in sprememb, talent za motivacijo in komuniciranje s sodelavci, osebnostno integriteto in sposobnost socialne in emocionalne empatije.
V slovenskih podjetjih načrtnega razvijanja liderstva ni, poslovni liderji se enostavno zgodijo. Težava pri tem je, da predstavlja izguba takega človeka za podjetje velik manjko ali vsaj pretres, veliko bolj, kot če je stvar načrtovana. Podjetje Riko ima srečo, da je njihov direktor tudi lastniško vpleten, saj je tako s podjetjem bolj povezan. Morda ima tudi na to temo kot lastnik že razmislek, pa je še premlad, da bi moral o tem razpravljati.
Ugled poslovnega liderja
Ugleda poslovnega liderja kot enega od simbolov podjetja ne gre prepuščati naključjem. Pogled Škrabca na lastno vlogo glavnega predstavnika podjetja je sledeč: "Vse pomembne stvari moraš delati proaktivno, nekaj ti pri tem lahko pomagajo strokovnjaki, največ pa je odvisno od tebe, od tvoje kulture, empatije, vzgoje in stimulacije, ki ti jo nudijo uspehi."
Uspešno komuniciranje poslovnega liderja, ki izraža resnično držo vodilnega in je zaupanja vredno, povečuje njegov ugled in vpliva na večji ugled podjetja. Poslovni lider je torej tisti, ki lahko najbolje predstavlja držo podjetja, pri tem pa je pomembno, na kakšen način je tudi sam kot osebnost predstavljen v različnih javnostih, tudi medijih. Vsi, ki ste bili kdaj izpostavljeni javnemu objektivu, veste, da je lahko sprva, sploh če pišejo le o uspehih, celo prijetno, sčasoma pa lahko postane zelo naporno.
"Obstaja skušnjava pojavljanja," pravi Škrabec, ki je presenečen nad tem, kako malo ljudi pozna uspešne menedžerje. Prav zato pravi: "Če hočeš imeti ugled, osebnosti ugled pa pripomore k ugledu podjetja, se moraš pojavljati tudi v medijih. Skrbeti moraš za svojo podobo. Pogosto ti to kot osebi ne ustreza, morda ne ustreza družini, toda, če hočeš dobro svojemu podjetju, moraš voditi tako politiko." Tisti, ki so na čelu podjetja, res ne smejo skrbeti za lastno ugodje, ampak morajo prevzeti tudi ta del odgovornosti. Poslovni liderji morajo dojeti svojo vlogo in postali pomembne figure javnosti in tako vplivati na to, da jih tudi drugi vidijo in razumejo kot liderje.
Slabosti prepoznavnega poslovnega liderja
Menim, da prepoznavnost poslovnega liderja, če le ni sama sebi namen, podjetju prinaša le dobro. Škrabec kljub temu pove eno od svojih težav: "Priznam, da imam pogosto, ko grem na kakšno konferenco ali potovanje, ki ni neposredno povezano z mojim operativnim delom, slabo vest. Vsak dan analiziram, ali naj čas oportunitetno raje uporabim za operativno delo v podjetju." Preprost odgovor na to je, da je naloga dobrega poslovnega liderja, da zna vzpostaviti dober, visoko motiviran tim izvršnih menedžerjev, ki lahko sledijo svojemu liderju.
Prepoznavnost lahko včasih povzroči nekaj nelagodja ali celo nevoščljivosti pri poslovni javnosti. Ravno ob tem, ko je Škrabec dobil nagrado časnika Finance za posebne dosežke v gospodarstvu, je znanec komentiral, da ima njihovo podjetje več zaposlenih in več dobička, pa se o njih ne govori. Ja, dobri finančni kazalniki so krasni, ampak kot kaže nimajo tako dobre zgodbe. Morda tudi zato, ker se njihov predsednik uprave ni pripravljen izpostaviti. Škrabčev pogled na izpostavljenost dobro oriše tudi njegov odnos do nagrad: "Nagrade godijo, saj ti jih ponavadi dajo ljudje, ki jih ceniš. Vprašanje pa je, kako nagrado sprejmeš. Nevarno je, če zaspiš na lovorikah. Meni pomenijo dodatno obvezo in odgovornost." Ob tem vedno pomislim, kaj vse bi lahko naredil znančev šef za širšo skupnost, če bi le imel energijo Janeza Škrabca.
 |
|
DEJSTVA O JANEZU ŠKRABCU
• 44 let • ustanovitelj, glavni direktor in lastnik ali solastnik podjetij: Riko, Riko hiše, Riko Invest in SAS Zadar • med največje uspehe podjetja Riko lahko med drugim sodi prenova hotela Budimpešta, ki je največji tovrstni slovenski projekt v Rusiji, izgradnja distribucijskega centra Ikea v Rusiji • v Riko Hiše projektirajo in gradijo lesene hiše, ki jih prodajajo v Sloveniji, Avstriji, Švici, Italiji, Franciji in Nemčiji • leta 2002 je obnovil Škrabčevo domačijo v Ribnici in jo spremenil v muzej • so-ustanovitelj Fundacije patra Stanislava Škrabca, ki nagrajuje in štipendira študente slavistike, lingvistike in klasične filozofije • član več odborov med drugim tudi Upravnega odbora slovenskih filharmonikov • častni konzul Kraljestva Maroko v Sloveniji |
|
Dobro
