Dejan Turk, predsednik uprave Si. mobila, spada med tiste slovenske predsednike uprav, ki čutijo zelo veliko pripadnost podjetju, ki ga vodijo. Spoznala sem ga še v času, ko je bil direktor Mc Donald's Slovenija in Hrvaška. Spomnim se, kako mi je z zanosom govoril o hamburgerjih, krompirčku in o tem, kako pomembno je, da je začel kot prodajalec v restavraciji. Na tiste čase še danes gleda kot na pomembno izkušnjo za svojo kariero: “Po pol leta dela kot prodajalec sem dobil priložnost postati vodja majhne skupine treh ali štirih ljudi. To je bila zame pomembna lekcija. Naučil sem se, kako ljudi prepričati, da izpolnijo pričakovanja vodje, da tudi čisto enostavne naloge, kot so speči krompirček ali pomiti tla, opravljajo z energijo in zanosom. Da so pri delu samoiniciativni in ne delajo le takrat, ko jim vodja naroči.”
|
Že na samem začetku kariere se je torej zavedal, da ni nič narobe, če v posel vpleteš čustva. Danes večina vodilnih ve, da so zgolj higieniki kot motivatorji premalo. Marsikateri teoretik vodenja pa je prepričan, da je lojalnost zaposlenih podjetju v največji meri povezana s komuniciranjem in dejanji izjemno pripadnih poslovnih liderjev, ki imajo osebno integriteto.
Vzpodbujanje pripadnosti zaposlenih in strastna privrženost vodilnih podjetjem bo tema tokratnega prispevka.
Kečap v krvi, bazna postaja na glavi
Številni poslovni liderji pozabijo poudarjati vrednote in poslanstvo podjetja, ki ga vodijo. Ni dovolj, da imaš prave vrednote zapisane na papirju, postati morajo del realnosti za zaposlene, stranke, partnerje, skratka za vse deležnike. To pa se lahko zgodi le tako, da jih pogosto sporočaš in se po njih ravnaš. Turk pravi, da je prava osebna pripadnost vodilnega izjemno pomembna, da te ljudje vidijo kot liderja. Prepričan je, da moraš vedno in povsod promovirati vrednote podjetja in v šaljivem tonu doda: “V McDonaldsu smo rekli, da naj bi imel nekaj kečapa v krvi. Podoben izraz poskušam najti tudi za naš posel. Bazne postaje na glavi res nihče ne bi hotel imeti, ampak pomembno je, da ljudje razumejo, kaj podjetje predstavlja. Za Si.mobil, ki ga nekateri zaznavajo kot tehnološko podjetje, se trudimo pokazati, da so naše bistvo ljudje, zaposleni in stranke. V poslu smo za to, da rešujemo komunikacijske probleme in ljudem pomagamo, da lahko bolje komunicirajo.”
Turk se zaveda, da je dvostranska komunikacija ena ključnih veščin dobrega liderja. Pri tem poskuša iti korak dlje od običajne prakse in pojasni: “Celotna uprava poskuša živeti to, kar kot podjetje smo. Nekatera podjetja imajo enkrat na mesec dan odprtih vrat pri predsedniku in članih uprave, mi tega nimamo. Pri nas so vrata vedno odprta. Vsak dan smo med ljudmi, se z njimi ukvarjamo in komuniciramo.”
Vodilni v podjetju morajo biti pripravljen tudi na kritiko in na dejstvo, da se lahko od svojih zaposlenih veliko naučijo. V Si.mobilu tako želijo, da je prav vsak zaposlen doprinese k izboljšanju strateške usmeritve podjetja. Turk pove, da mu strateško delo vzame največ 30 odstotkov časa, da pa ima zato svojstven pristop: “Strategije ne vodi v celoti nadzorni svet in menedžment, torej od zgoraj navzdol, ampak poteka tudi v nasprotni smeri. Nekje se te ideje srečajo in poskušamo najti kompromis. Na nek način so tako vsi zaposleni vpleteni v strateško delo. Dober lider mora biti v tesnem stiku s poslom, ki ga opravlja, torej s fronto, kjer se posli dobivajo ali izgubljajo. To je predvsem tam, kjer lahko stopiš v neposreden stik s strankami. Pomembna so tista mesta, kjer zaposleni skrbijo za dobro počutje in zadovoljstvo strank. V Si.mobilu mora zato vsak vodilni vsaj enkrat letno delati v eni od trgovin ali klicnem centru, najožje vodstvo pa vsaj enkrat letno obišče vsa prodajna mesta in na ta način pridobi pomembne informacije, ki prihajajo s trga.”
Pomembno je, da poslovni lider prisluhne ljudem, prav tako pa, da jim zna jasno in odločno dati povratno informacijo o tem, kakšne odločitve je vodstvo sprejelo na podlagi informacij, ki so jim jih posredovali zaposleni. Turk pravi: “Na naših letnih srečanjih zelo jasno vsem zaposlenim sporočamo, kdo smo in kaj hočemo. Prepričan sem, da v podjetju Si.mobil vsak zaposlen v trgovini marsikdaj ve bistveno več o tem, kdo smo kot podjetje in kam gremo, kot v marsikaterem velikem slovenskem podjetju o tem vedo člani srednjega menedžmenta.”
Izbor pravih ljudi
Ne glede na to, kako pripadno je vodstvo in kaj vse je pripravljeno narediti, ne more uspeti, če nima dobrega kadra. Ljudje si morajo želeti postati del tima in podjetja. Turk opiše, kakšne ljudi želi v svojem timu: “Lastnost, ki jo moram začutiti pri ljudeh, je ogenj v očeh. Želeti si morajo postati del naše ekipe. Ugled blagovne znamke in ugled Si.mobila kot dobrega delodajalca je v zadnjih dveh letih zelo narasel in naredil Si.mobil privlačno podjetje za potencialne zaposlene.” Marsikateri predsednik uprave v Sloveniji bi se moral zavedati, da je komuniciranje z javnostmi in načrtno upravljanje ugleda podjetja - ne glede na to, če podjetje ne proizvaja za slovenski trg - izjemno pomembno. Na ta način namreč pritegne boljše kandidate in ima priložnost izbrati odlične zaposlene.
Zavezništvo lahko temelji le na zaupanju
Dobri liderji vedo, da morajo s poslovnimi partnerji, sploh s tistimi, s katerimi sodelujejo dolgoročno, ustvariti odnos, pri katerem vsak nekaj pridobi. Turk meni, da je s poslovnimi partnerji treba sklepati zavezništva na tak način, da vzpostavi zaupanje in ima dobre in pristne poslovne odnose. “Le na podlagi zaupanja in dobrih odnosov lahko dobro sodelujemo. Zavezništva, ki so podpisana le kot dogovor o nenapadanju ali pa skupnem nastopanju na trgu, so ponavadi kratkotrajna in niso tek na dolge proge.”
Podoben odnos je treba zastaviti tudi z zaposlenimi. “Zaupanje zaposlenih je glavni predpogoj, da lahko dobiš od njih, kar si želiš - dobro in predano delo.” Le zadovoljni zaposleni, so namreč lahko pripadni in so najboljši glasniki vrednot in vizije podjetja.
Včasih se ne morem načuditi, kako vztrajen zna biti Turk pri promoviranju storitev svojega podjetja, ko ti ob srečanju mimogrede pokaže kakšno novo storitev ali te vpraša, ali si že naročnik Si.mobila. Zgleduje se po dveh: “Moja vzornika sta Franjo Bobinac in Zoran Janković, ki sta uspela soustvariti velika in močna podjetja. Spremenila sta način poslovnega razmišljanja in odnos do zaposlenih. Še zlasti blizu mi je način, kot ga je imel v času vodenja Mercatorja Zoran Janković. Sam sem ga večkrat videl, kako je na parkirišču zlagal vozičke. Podobno poslovno filozofijo poskušam uresničiti tudi sam.”
Dejan Turk pa je lahko ravno zaradi svojega navdušenja nad podjetjem, ki ga vodi, in tem, da si upa uvajati nove vzorce motiviranja ter vodenja, marsikomu vzor.
 |
|
DEJSTVA O DEJANU TURKU
|
|
Dobro
