Družinska podjetja v Sloveniji zaradi razmeroma kratkega obdobja podjetništva še nimajo svojega položaja v družbi. Pravo družinsko podjetje se namreč izoblikuje šele s prenosom lastništva in vodenja na mlajše generacije, kar se je v Sloveniji zgodilo le v redkih podjetjih.
 |
|
»Veliko mednarodnih korporacij se je razvilo iz družinskih podjetij. To je proces, ki traja več generacij«, pravi Janez Ajlec iz podjetja AJM.
|
»V Sloveniji tradicija nastanka družinskih podjetij sega v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so se iz obrtnih delavnic začela razvijati družinska podjetja. Nekatera izmed njih so zrasla v velika podjetja, kot je AJM, in počasi prehajajo v roke druge generacije,« začetke družinskih podjetij opisuje Janez Ajlec iz podjetja AJM.
Mala ustava
»Družinska podjetja tarejo predvsem iskanje primernega naslednika, kako organizirati podjetje, da je pripravljeno na predajo naslednji generaciji, ter kdaj in kako izstopiti iz podjetja,« strni glavna vprašanja podjetnik Hugo Bosio iz podjetja Bosio. Ajlec vidi prednosti družinskega podjetja predvsem v duhu pripadnosti in neposredne udeleženosti družinskih članov v podjetju. Seveda pa je v takem podjetju tudi veliko pasti, saj se lahko kaj kmalu zgodi, da se družinsko življenje prepleta s poslovnim.
»V družinskih podjetjih se mi zdi pomembno predvsem to, da vsi družinski člani, ki neposredno delujejo v podjetju, svoje delo opravijo vestno in odgovorno ter si zaupajo,« poudarja Ajlec. Po njegovih besedah mora biti na prvem mestu podjetje, šele nato vse drugo. Treba je tudi natančno določiti pravice in dolžnosti družinskih članov. Vsem, ki želijo, mora biti omogočeno aktivno delovanje pri vodenju in odločanju, tako da čutijo, da delajo v dobro podjetja oziroma njegovega razvoja. Ta pravila Ajlec imenuje kar mala ustava družinskega podjetja: »Ko je o tem dosežen konsenz, bi lahko rekel, da zadeve stečejo brez težav.«
Družinska podjetja so podjetja
Z Bosiom in Ajlecem se strinja tudi Jakob Žigante iz podjetja Makro 5 gradnje, ki pa med večjimi težavami poudarja tudi to, da bančni sistem v Sloveniji še nima pravega posluha za družinska podjetja. Da so ta del slovenskega poslovnega okolja, potrjujejo težave, s katerimi se spopada Vinogradništvo Frešer. Po besedah Matjaža Frešerja jih tarejo predvsem plačilni nered, težave pri pridobivanju kratkoročnih posojil in dolgotrajna, utrujajoča administracija pri pridobivanju soglasij, kot je poraba evropskih sredstev.
 |
|
»Lastnik družinskega podjetja vselej izhaja iz sebe, kar daje njegovim izdelkom poseben pečat«, poudarja Matjaž Frešer iz Vinogradništva Frešer.
|
Dobra praksa
Bosio rešitve za težave, s katerimi se spopada, vidi predvsem v primerih dobre prakse iz tujine, kjer je tradicija družinskih podjetjih že dolga. »Treba se je pogovarjati z lastniki družinskih podjetij v tujini, ki imajo že večdesetletno tradicijo, ter prenesti njihove poglede in izkušnje v naš poslovni prostor.«
Rešitev v prenosu znanja vidi tudi Žirante, ki mu precej pomaga Združenje družinskih podjetij, prek katerega se seznanja z družinskimi podjetji iz Slovenije in tujine ter s primeri dobre prakse.
Kaj lahko stori država
Družinska podjetja naj bi imela tradicijo in bi zagotavljala nepretrgano poslovanje. Ni pa jim treba dajati prednosti pred drugimi podjetji, saj morajo vsi imeti enake pogoje poslovanja. Torej je rešitev izboljšanje poslovnega okolja, meni Bosio, ki poudarja tudi etične vrednote vodenja podjetij in odnosa lastnikov do podjetij, s tem pa do zaposlenih. Jasno je, da je ta odnos v družinskih podjetjih bolj prijazen oziroma mu lastniki namenjajo večjo pozornost.
Država bi morala spodbujati razvoj družinskih podjetij, omogočiti raziskave na tem področju ter zagotavljati stabilno makroekonomsko politiko in delujoče pravno okolje za poslovanje, meni Žigante. Ajlec dodaja, da mora Slovenija sprejeti prožnejšo delovno zakonodajo: »Noben delodajalec ne odpušča dobrih delavcev in prepričan sem, da bi delodajalci več zaposlovali, če bi laže odpuščali. Zdaj pa zaposlujejo za določen čas, ker nekako prevladuje mnenje, da se delavcu, zaposlenemu za nedoločen čas, ni mogoče odreči oziroma je to zapleteno in predvsem drago.«
Dobro
