V Sloveniji se že več kot desetletje sprašuejmo kako reformirati naše zdravstvo. Vprašanje pa je, ali smo pripravljeni na spremembe, je bilo slišati na današnjem posvetu, ki sta ga organizirala časnik Finance in zdravstvena zavarovalnica Vzajemna. Podatki kažejo, da smo lani za zdravstvo namenili 8,9 odstotka BDP oziroma kar 3,1 milijarde evrov.
"Eden ključnih razlogov ni v iskanju rešitev, ki bi bile najboljše za bolnike, ampak pogosto o reformi začnemo govoriti kar pri sistemu financiranja. Ne začenjamo pri temeljih, temveč pri gradnji strehe, kot da nas sploh ne zanima, če se ne bo zrušila sama vase," je dejal Mikeln. Za celovito sliko o tem, kako si želimo v prihodnje urediti naše zdravstvo, je treba pogledati, koliko denarja imamo trenutno na voljo. Ocena celotnih izdatkov za zdravstveno varstvo v Sloveniji za leto 2013 je 3,1 milijarde evrov.
Zavarovalnice so s prostovoljnimi zdravstvenimi zavarovanji lani zagotovile za skoraj 14 odstotkov vseh zdravstvenih izdatkov. Največji del je šel na račun dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, manjši del predstavljajo dodatna zavarovanja.
"O tem delu zasebnega financiranja zelo veliko slišimo. Bolj malo pa o tem, da približno enak znesek za zdravstveno varstvo prispevajo posamezniki neposredno s plačili iz lastnega žepa," je povedal Aleš Mikeln.
Podatki OECD kažejo, da smo v Sloveniji z 8,9 odstotka v BDP za zdravstvo le malo pod povprečjem. Povprečje v OECD državah je namreč 9,3 odstotka. Med državami OECD največji delež za zdravstvo namenjajo ZDA (17,7 odstotka). Visok delež ima na primer tudi Nizozemska z 11,9 odstotka, Francija za zdravstvo namenja 11,6 odstotka BDP, Nemčija pa 11,3 odstotka.
Le Kuba in Severna Koreja imata v celoti pokrit zdravstveni sistem
V svetu obstajata malo držav, ki bi imele stoodstotno pokrit zdravstveni sistem s strani države, taki sta na primer Severna Koreja in Kuba. "Prepričan sem, da Slovenija ne bo šla v tej smeri," je dejal Mikeln. V zdravstvu bo vedno državno financiranje, to je denar iz prispevkov, vedno pa bo moral biti navzoča tudi zasebna sredstva. In prav umetnost je najti pravo razmerje tako, da bo naš zdravstveni sistem dolgoročno stabilen. "V Sloveniji je denarja za zdravstvo dovolj, ključ pa je seveda v ugotoviti, kako neracionalno se ta denar porablja," je še poudaril Mikeln. Verjame tudi, da bi se dalo za ta denar narediti bistveno več in bolje.
Tudi hrvaški zdravstveni sistem doživlja reforme
O reformah v zdravstvenem sistemu na sosednjem Hrvaškem je govoril Siniša Varga, direktor hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje. Pojasnil je, da je strategija zavoda umik iz državnega proračuna, saj se kar 30 odstotkov javnega denarja na poti do zdravstvenega blagajne "izgubi". Lani so tako izpeljali ključne reforme: med drugim uvajajo novi model zavarovanja za primarno zdravstvo - nadzor nad kroničnimi bolniki so tako prevzeli družinski zdravniki. Število bolniških izostankov se je že zmanjšalo, prav tako se je zmanjšalo število pacientov, ki jih zdravniki na primarni ravni napotijo v obravnavo na sekundarno raven. Racionalnejše predpisovanje zdravil na recept je zmanjšalo tudi porabo sredstev za zdravila in sicer za okoli 5,6 odstotka. Ustavili so tudi progresivno rast cen zdravil.
Leta 2012 so v hrvaškem zdravstvu začeli s prvim delom projekta e-naročanje, v katerem je bilo lani vključenih 75 odstotkov zdravstvenih storitev. Od leta 2011 pa že deluje projekt e-recept, torej elektronsko naročanje receptov, ki je bistveno zmanjšal administrativne postopke in pospešil postopek izdajanja zdravil. V Sloveniji smo s tem projektom intenzivno začeli šele lani.
Poglejte si foto utrinke z današnjega posveta.
|
Foto: Aleš Beno
Dobro
