Prvega januarja prihodnje leto bodo morali vsi proračunski uporabniki (teh je pri nas več kot 2.800) račune prejemati in izdajati v elektronski obliki. Kako se je javna uprava pripravila na sodobno in cenejše poslovanje sta udeležencem v kongresnem centru na Brdu pri Kranju pojasnila minister Gregor Virant in Aleksandra Miklavčič, generalna direktorica uprave za javna plačila.
 |
Gregor Virant je poudaril, da ima projekt e-račun v celotni slovenski e-upravi izjemno pomembno vlogo. Začelo se je leta 2000 z ustanovitvijo CVI (Centrom vlade za informatiko), ki je prispeval k temu, da so mednarodni rejtingi Slovenije zrasli. Leta 2007 je bila naša država v kategoriji e-storitev za državljane druga najuspešnejša država med državami čanicami EU.
Pred petimi leti nam je zmanjkalo volje in denarja
»Res pa je, da leta 2008 že ni bilo več prave politične volje za nadaljevanje projekta, zmanjkalo je tudi denarja. V zadnjem letu in pol smo z evropskimi sredstvi vnovič zagnali e-projekte. Tu mislim predvsem na elektronsko naročanje in e-upravo. Upam, da bomo sadove tega dela kmalu tudi uživali," je dejal Virant.
Po njegovem mnenju je bila e-uprava zato tako uspešna, ker je šlo za del izboljšav v informacijski tehnologiji, javna uprava je bila bolj učinkovita in cenejša ter kakovostna za uporabnike storitev. "Pri e-računih pa imamo izrazit zaostanek. Italijani, na primer, so elektronsko javno naročanje vzpostavili že leta 2008," je poudaril Virant.
E-račun je po njegovem pomemben in sestavni del procesa nabav, zato so e-računi eden od projektov e-uprave, ki bodo imeli velik učinek. E-računi bodo tako prinesli več koristi, saj bodo enostavnejši, cenejši ter integrirani v druge sisteme javne uprave. »To bo enostavno plačilo na klik! Želim, da bi se razmaknili v poslovanje B2B!« je dejal Virant.
Strah je odveč
"Veliko preveč strahov je, vendar bo treba ta strah pregnati!" Tako je svojo predstavitev začela Aleksandra Miklavčič, generalna direktorica uprave za javna plačila. Uprava namreč izvršuje plačila za celotni javni sektor. Lani so izvršili okoli 30 odstotkov transakcij v celotni državi. Od leta 2010 pa je uprava vstopna in izstopna točka za proračunske uporabnike oziroma javno upravo. »Pri e-računih gre za izredno racionalni pristop, določeno elektronsko pot, ki jo lahko prek 2.800 proračunskih uporabnikov uporablja preprosto in poceni. Vendar se morata izdajatelj in prejemnik dogovoriti za strukturo e-računa. Prejemniki pa se morajo strinjati s prejemom e-računa," je pojasnila Miklavčičeva.
Presečni datum je 31. december!
Tako bo od 1. januarja prihodnje leto obvezno izmenjavanje prek e-računov! Vsak proračunski uporabnik pa že zdaj lahko prek e-banke dostopa do e-računov. Proračunski uporabniki bodo uporabljali spletno stran uprave za javna naročila in dobili e-račune. Proračunskim uporabnikom pošiljajo račune tudi mali podjetniki ali pa kmetje,zato na upravi pripravljajo portal za e-račune. Pri tem je že postavljena omejitev za tiste, ki so tehnično nesposobni oblikovati e-račun. Portal za e-račune bo zaživel prvega januarja, omogočal bo sprejem in oddajo računov v elektronski obliki. "Proračunski uporabniki morajo tako 1.januarja prihodnje leto račun prejeti ali izdati v elektronski obliki, vendar je presečni datum prejema že 31.12.," je še poudarila Miklavčičeva.
Finske izkušnje stare enajst let
Pirjo Ilola, vodja razvoja pri Finski zvezi za finančne storitve je povedala, da je bilo lani na Finskem opravljenih 56 milijonov on-line plačil. Polovica plačevanja že poteka po elektronskih poti. Več kot 80 odstotkov podjetij tudi že sprejema e-račune. Lani so imeli 68 milijonov e-računov, ki so šli prek bank. Povedala je, da je trajalo skoraj sedem let, da so potrošniki začeli uporabljati e-račune.
S projektom e-računi so na Finskem začeli že leta 2003. Podjetja so banke prosila, naj razvijajo standard za e-račune. Začelo se je kot povsem preprost sistem za e-račune, vendar so jim skozi leta dodajali različne elemente, ki so si jih zaželela podjetja sama. Podjetje iz elektro industrije ima pač drugačne zahteve, kot neko proizvodno podjetje. "Stranke imajo dogovor s svojo banko. Nimamo ponarejenih e-računov. Srednja in mala podjetja lahko spletno banko uporabljajo za plačila in prejem plačil," je pojasnila finska strokovnjakinja.
Izkušnje so dobre
B2B izkušnje: število uporabnikov e-račune dobro raste
B2Government: od leta 2009 finska vlada sprejema le e-račune
B2C: kupci raje hitreje, celo pet dni pred rokom poravnajo e-račune.
"40 evrov nas stane papirni račun, deset evrov nas stane za procesiranje e-računa, en evro pa nas bi stalo, če bi to lahko počeli avtomatsko. In tega si želimo v prihodnje!# je poudarila Prijo Ilola. Na Finskem ocenjujejo, da podjetja lahko prihranijo odstotek ali dva dobička, če preidejo na e-račune.
60 odstotkov gospodarstva mora spremniti navade
"Končni cilj je, da bomo stoodstotno pokriti z e-računi. A tega še ne bomo dosegli prvega januarja prihodnje leto, takrat ciljamo le na javno upravo. Popolno pokritost bomo dosegli le s postopnimi koraki," je poudaril Matjaž Čadež, predsednik upravnega odbora Halcoma. Obvezno pošiljanje e-računov v javno upravo je pomembno tudi za gospodarstvo. To je namreč najbolj enostaven način, da se za okoli 60 odstotkov gospodarstva spremenijo navade, je še dejal Čadež.
Poglejte si fotogalerijo z dogodka na Brdu pri Kranju.
|
Foto: Nejc Lasić
Dobro
