Andrej se je z eno izmed kroničnih vnetnih revmatičnih bolezni srečal že v otroštvu. Zdravniki so mu predpisali strogo mirovanje, za dalj časa je bil tudi hospitaliziran, prestal je več operativnih posegov. Dolgo obdobje mirovanja je pustilo nepopravljive posledice, ki jih občuti še danes. Šele 15 let po začetku bolezni je Andrej dobil pravo diagnozo in ustrezno zdravljenje.
Od takrat je minilo nekaj desetletij in zdravljenje revmatičnih bolezni je zaradi inovacij v zdravstvu izjemno napredovalo, tako da se je število hospitalizacij in operativnih posegov znatno zmanjšalo. Podobno se je zgodilo tudi pri mnogih drugih boleznih - desetletja investiranja v inovativne nove zdravstvene tehnologije so pripomogla k temu, da danes uspešno zdravimo in preprečujemo vrsto bolezni bolje kot kdajkoli v zgodovini, nekatere epidemije, ki so zdesetkale cele narode, pa so le še oddaljen spomin.
 |
Bolj zdravi ljudje pomenijo večjo blaginjo družbe
Številne raziskave so pokazale, da lastno zdravje uvrščamo med najvišje vrednote. Zdravje prebivalstva pa se odraža posredno in neposredno na (gospodarski) uspešnosti družbe - zdrava družba je tudi bolj produktivna družba in dosega večje uspehe na vseh področjih. V zadnjih 60 letih se je življenjska doba podaljšala za devet let, hkrati pa se podaljšuje tudi produktivnost posameznika in s tem gospodarska produktivnost družbe kot celote. Boljša kakovost življenja, ki se odraža v doseganju višje starosti in daljšega aktivnega obdobja življenja, je v veliki meri posledica velikih znanstvenih dosežkov in medicinskih odkritij v zadnjem stoletju.
Predvsem zaradi inovacij v zdravstvu se je v zadnjih 60 letih življenjska doba podaljšala za devet let.
Bi danes investirali evro, da bi jutri prihranili dva evra?
Vrednost inovacij se nazorno kaže tudi v praksi. Občutno podaljšana življenjska doba, kakovostno preživet delovni in prosti čas kroničnih bolnikov, ki jih je v Sloveniji več kot 200 tisoč, že samoumevno načrtovanje rojstev ter visoke stopnje preživetja novorojenčkov, normalen potek delovnega in prazničnega dne bolnikov z redkimi boleznimi, normalna pričakovana življenjska doba okuženih z virusom HIV, podaljšana pričakovana življenjska doba rakavih bolnikov, zmanjšanje umrljivosti tistih, ki jih pestijo bolezni srca in ožilja ...
To so le nekateri dovolj natančno merljivi in izmerjeni parametri, ki govorijo v prid inovacijam v zdravstvu. Čeprav je namen inovacij v zdravstvu najprej pomagati bolniku, to ni edini pozitivni učinek. Koristi inovacij v zdravstvu večkratno odtehtajo njihove stroške, saj ne vplivajo le na življenje bolnika. Pozitivno vplivajo tudi na življenje njegove družine in prijateljev ter njihovih delodajalcev, saj zmanjšajo odsotnosti z dela. Prihranki se kažejo tudi pri izdatkih za zdravstveno in socialno varstvo zaradi manj pogostih bolniških odsotnosti, manjše obremenitve zdravstvenih delavcev ter kasnejšega upokojevanja.
Strateško konferenco organizirata Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb in Poslovna akademija časnika Finance.
Udeležba na dogodku je brezplačna, zaradi zagotovitve prostih mest pa vas prosimo, da se prijavite tukaj.
Inovacije predvsem v dobro bolnika
Podaljševanje življenja in povečanje produktivnosti sta pomembni komponenti gospodarske rasti in razvoja. Dolgoročno stopnjo gospodarske rasti določa stopnja tehnološkega razvoja, ki ga ustvarjajo tako zasebne kot tudi javne investicije v raziskave in razvoj. Na področju zdravstvene oskrbe so te med najbolj intenzivnimi panogami v gospodarstvu. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da v prvi vrsti hočemo pomagati bolnikom. Inovacije moramo spodbujati predvsem zato, da bo bolnik bolje obravnavan - tako bo na dolgi rok bolje tudi za celotno družbo.
Kako bodo prihodnje inovacije v zdravstvu pomagale bolnikom boste lahko izvedeli na konferenci o vrednosti inovacij, ki bo potekala pod naslovom »Bolnik: včeraj, danes, jutri«. Konferenca bo 15. oktobra v ljubljanskem hotelu Slon.
Več o programu si preberite tukaj.
Dobro
