Davčni register je enotna, z drugimi evidencami povezana informatizirana baza podatkov o zavezancih za davek, ki ga vodi Durs. Zakonski okvir za vpisovanje zavezancev je zakon o davčni službi (ZDS-1), ki je že leta 2006 doživel določene spremembe.
Davkarija je spremembo pravne podlage izkoristila za čiščenje registra zavezancev za davek iz "neregistrirane" dejavnosti. Na podlagi starega četrtega odstavka 44. člena zakona o davčni službi (ZDS-1, Uradni list RS št. 17/05-UPB1 in 59/05) so davčni uradi v register med zavezance za davek iz dejavnosti vpisovali, poleg samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki so opravljale dejavnost in so bile vpisane v kakšen drug register oziroma evidenco, v osmih dneh po začetku opravljanja dejavnosti tudi fizične osebe, ki so opravljale dejavnost in niso bile vpisane v kakšen drug register oziroma drugo predpisano evidenco. Tako je Durs naštel veliko število zavezancev za davek iz najrazličnejših dejavnosti, ki pa niso imeli urejenega statusa v drugih registrih oziroma drugih predpisanih evidencah.
S spremembo omenjenega zakona o davčni službi iz leta 2006 (ZDS-1B, Uradni list RS št. 114/06) je davkarija dobila podlago za vpisovanje v davčni register le tistih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in za katere ne obstaja registrski organ, in ne več vseh zavezancev - fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in niso vpisane v kakšen drug register oziroma drugo predpisano evidenco.
V registru tudi kulturniki, odvetniki, notarji...
Na podlagi spremenjenega zakona bo vpis v register davčnih zavezancev še vedno omogočen tudi tako imenovanim "drugim fizičnim osebam", ki opravljajo dejavnost in niso vpisane v Poslovni register Slovenije (drugi odstavek 44. člena ZDS-1, Uradni list RS št. 1/2007, z dne 5. januarja 2007). Tako bodo v registru zavezancev za davek iz dejavnosti še naprej vsi tisti zavezanci, ki dejavnost opravljajo, pa čeprav niso samostojni podjetniki, pod pogojem, da zanje obstaja matični register, na primer register zasebnih zdravstvenih delavcev, register lekarnarjev, register zasebnih raziskovalcev, razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture, imenik odvetnikov, register notarjev, register dopolnilne dejavnosti na kmetiji ...
Status je treba urediti
Veliko število zavezancev za davek iz dejavnosti, ki so bili v preteklosti na podlagi četrtega odstavka 44. člena ZDS-1 vpisani v register davčnih zavezancev, pri tem pa niso bili vpisani v Poslovni register Slovenije (niso samostojni podjetniki) oziroma nimajo statusa oziroma vpisa v kakšnem drugem registru oziroma evidenci, si bo status moralo urediti. Zato je Durs leta 2007 zavezance pisno pozival k ureditvi statusa pri ustreznem registrskem organu.
Kot argument se navaja dejstvo, da se opravljanje dejavnosti oziroma dela s strani posameznika, ki ni vpisan ali priglašen, šteje za delo na črno, ki je prekršek in se kaznuje z globo (prvi odstavek 3. člena zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno - ZPDZC, Uradni list RS, št. 36/00 in 118/06), kot tudi dejstvo, da davčna inšpekcija nadzoruje kršitve določb o prepovedi dela na črno (15. člen ZPDZC).
|
Izjeme: Kdo ni v registru
Med zavezance za davek iz dejavnosti, za katere ne obstaja registrski organ oziroma druga predpisana evidenca, po veljavni zakonodaji (4. odstavek 44. člena ZDS-1-UPB2, Uradni list RS, št. 01/2007, z dne 5. januarja 2007) sodijo le tisti, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter dejavnost samozaložništva. Vse preostale dejavnosti morajo imeti drugo matično evidenco, bodisi da je to Poslovni register Slovenije (samostojni podjetniki) bodisi da gre za katerega od že naštetih registrov. |
Dobro
