Družinska podjetja so drugačna od drugih podjetij, predvsem zato, ker sta zasebnost in profesionalno delo preletena. Slovenija ima dolgo tradicijo družinskega podjetništva, saj je takratna skupna država dovoljevala obrt že od leta 1959. »Vendar pa bi morala generacija podjetnikov izpred 40-tih let danes razmišljati o nasledstvu, saj svoja podjetja še vedno jemljejo kot hobi. »To je na družinski konferenci v Ljubljani, ki ga organizira Poslovna akademija časnika Finance, povedal Jaka Vadnjal z Gea Collega.
»Kako bomo predali nasledstvo - to je težava današnjih družinskih podjetij v Sloveniji. Starejša generacija podjetnikov še vedno razmišlja na način: »Podjetje: to sem jaz«. To otežuje razmislek o tem, kaj bo s podjetjem v prihodnosti, » pravi Jaka Vadnjal.
Po njegovem mnenju pri nas prehoda na naslednjo generacijo v družinskih podjetjih še nismo dobro doživeli. Tudi ime podjetja personaliziramo s priimkom podjetnika. Vendar bi moralo podjetje, kot pravi Vadnjal, razmišljati o rasti, višji ravni poslovanja in tudi o trženju. To je povezano s filozofijo managementa, ki je z obrtniško identiteto zelo povezano.
Le tretjina družinskih podjetij v tujini obstane
Tudi v državah z daljšo kapitalistično tradicijo, kot je na primer Velika Britanija, le tretjina družinskih podjetij obstane, se razvija in uspe nadaljevati poslovanje v naslednji generaciji, je povedal Vadnjal. Največja družinska podjetja na svetu so podjetja z okoli 1,4 milijona zaposlenih. Med njimi je tudi ameriška korporacija Ford, ki jo je več let vodil ustanovitelj Henry Ford starejši. Pri starosti 80 let je bil še vedno predsednik upravnega odbora. "Ko se je vendarle odločil,da bo predal nasledstvo svojemu sinu Henryju mlajšemu ga je ta zavrnil, saj je bil že nekaj let upokojen," je povedal Vadnjal.
Slovenija je dežela prokuristov
Pri nas je okoli 80 odstotkov malih in srednje velikih podjetij z družinsko tradicijo. »Vendar pa je kar 90 odstotkov teh podjetij še vedno v lasti prve generacije. Prenos lastništva je pravno formalno sicer v rokah druge generacije, vendar podjetje še vedno vodijo starši, kot prokuristi. Lahko bi rekli, da je Slovenija dežela prokuristov,« je pojasnil Jaka Vadnjal.
Unikaten primer je tudi denar: zaradi prihodkovnega motiva podjetniki - ustanovitelji ostajajo v družinskem podjetju, meni Vadnjal. Posebnost Slovenije je tudi v tem, da želijo ustanovitelji družinskih podjetij svoje otroke vključiti v podjetje!
Prednosti druge generacije v družinskih podjetjih
Naslednja generacija družinskih podjetij se je že naučila podjetniškega življenjskega sloga, razume osnovno ekonomiko, tudi če nimajo izobrazbe, meni Vadnjal. »In, družinska podjetja so potencialni inkubator novih podjetij,« pravi Vadnjal. Zato družinskim podjetnikom svetuje, naj čim prej vpeljejo svoje otroke v poslovanje podjetja, pri tem poiščejo pomoč strokovnjakov, o prehod pa naj se začnejo pogovarjati takoj, ko se želi mlajša generacija vključiti v družinsko podjetje. Imeti morajo tudi jasno vizijo podjetja za vse družinske člane in jasno vizijo o nasledstvu.
Primeri dobrih praks
Samo Godnič, lastnik družinskega podjetja Rigo iz Komna je povedal, da izhaja iz družinskega podjetja. Pred leti je od očeta kupil delež, zadnjih 15 let pa dela samostojno. Kot malo kraško podjetje so delali z drugimi družinskimi podjetji - teh jih je bilo na Krasu veliko, saj so večinoma delali za znane blagovne znamke. Z dokazovanjem in znanjem so kasneje poslovali tudi z velikimi podjetji. "Že leta 2000 je bilo slutiti, da se bo tekstilna industrija v Sloveniji zlomila, zato se je naše podjetje usmerilo izven meja," je pojasnil Godnič. Podjetje Rigo tako več kot 80 odstotkov prihodkov ustvari na tujih trgih in raste 20 odstotkov letno.
Prenos lastništva v Blažič, robnih trakovih
Ljubljansko družinsko podjetje Blažič, robni trakovi zaposluje 140 ljudi v šestih državah. »Iz družine sta v podjetju še oče in mama. Oče je uradno v pokoju, sam sem v podjetju že 18 let. V podjetju je sicer zaposlena tudi sestra, po izobrazbi farmacevtka, zaposlena pa je kot strokovna sodelavka,« je povedal Miha Blažič. Prvi njegov izziv v družinskem podjetju je bila informatizacija poslovanja, ko so morali pred uvedbo DDV posodobiti poslovanje.
Pred tem so v podjetju vse delali ročno. »Projekt je na srečo uspel, konzervativni oče pa danes zna uporabljati tudi pametne telefone,« je povedal Miha Blažič. Pred dvanajstimi leti pa je Blažič ugotovil, da izgubljajo položaj na hrvaškem trgu, predvsem zaradi konkurence, ovira so postale tudi meje. Zato je očetu predlagal ustanovitev lastnega podjetja na Hrvaškem in delno, 49 odstotno lastništvo. »Za vse je bilo velik šok. Danes je naše podjetje na Hrvaškem uspešno, po boniteti celo na tretjem mestu na Hrvaškem," je poudaril Miha Blažič.
Tera Tolmin o praktičnih izkušnjah na tujem
»Slovenija je majhna, vendar prek capita tudi največji porabnik plastičnih granulatov na svetu. To pomeni, da pri nas na leto porabimo 200 kilogramov plastičnih granulatov na prebivalca. In ker vemo, da slovenski orodjarji prek capita izdelajo največ orodij na svetu, se bodo plastični izdelki izdelovali tudi v prihodnje,« je dejal Marijan Leban, lastnik družinskega podjetja Tera Tolmin. Kljub majhnosti se jim je uspelo uveljaviti na tujih trgih, zlasti v Bosni in Hercegovini ter na Nizozemskem, v Hrvaški, Italiji in Srbiji.
Domači trg je za Tero Tolmin kmalu postal kmalu premajhen, zato so začeli z vstopanjem na tuje trge. Poiskali so partnerje, prek njihovih dobaviteljev na Norveškem in v Italiji, kasneje pa ustanovili tudi partnersko družbo v Srbiji in na Hrvaškem.
»Starejši sin je bil v podjetju tudi zaposlen, vendar je kasneje ustanovil svoje podjetje in je moja konkurenca. Čeprav vedno bolj sodelujemo si tudi konkuriramo. Drugi sin je direktor v podjetju in z ženo si želiva, da bi sinova sodelovala. Vendar je to težko," je pojasnil Leban. Naštel je težave, s katerimi se srečujejo na tujih trgih. »Z Madžari težko delamo, ker jih ne razumemo, z Bosanci pa je težko delati predvsem zaradi njihove mentalitete. Zato je po mojem mnenju nujno znanje tujih jezikov, sicer vas lahko parnerji v tujini pripeljejo naokoli," pravi. Podjetnikom pri vstopanju na globalni trg svetuje tudi previdnost pri zavarovanjih. " Seveda morate imeti zagotovljen tudi rizični kapital in biti vztrajni," je povedal.
Na vprašanje, koliko mora imeti podjetnik rizičnega kapitala, če želi investirati v tujini pa je odgovoril: »Ko sem vstopil na bosanski trg sem imel 100 tisoč evrov rizičnega kapitala, vendar je bilo to premalo. Zdaj, po šestih letih delovanja v BIH pa smo že dve leti na pozitivni nuli."
Poglejte si fotogalerijo z družinske konference!
|
Foto: Jernej Lasić
Dobro
