»Videti je, da se ta hip razmere v kmetijstvu izboljšujejo. Prvič se je trend rasti ustavil leta 2010, leta 2012 in lani smo imeli težave zaradi naravnih nesreč, kot sta suša in toča. V prvem četrtletju letos pa prvič beležimo devet odstotno rast v kmetijstvu. Samo aprila je proizvodnja surovega mleka zrasla za več kot tri odstotke.« To je na današnjem dogodku Agrobiznis časnika Finance v ljubljanskem hotelu Union zatrdil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan.
 |
Židan je poudaril, da to, kar se dogaja zadnjih dvajset let, ni dobro za kmetijstvo. Vendar se je leta 2010 ta trend ustavil in rast se je nadaljevala v letu 2011. »Letošnje leto smo začeli nepričakovano dobro, imamo devetodstotno rast. Samo aprila je proizvodnja surovega mleka zrasla za več kot tri odstotke. Če letos ne bo suše ali toče, bomo imeli zelo dobro rast. Žetev je tu in potrebujemo vsaj tri ali štiri tedne dobrega vremena, » je poudaril minister Židan.
Državo pestijo naravne nesreče in škoda
Slovenija ima letno 400 milijonov evrov škode zaradi vremenskih sprememb, Evropa pa med 80 in 90 milijard evrov letno. Če tega ne bomo ustavili bo, kot pravi Židan, Slovenija imela milijardo evrov škode na leto. Za sušo je rešitev namakanje, vendar pri nas povsod za to nimamo pogojev. Imamo namreč malo namakalnih sistemov. »Če imate že deseto leto suše, ne morete potrkati na vrata ministrstva in zahtevati denar. Če boste počeli to, kar država priporoča, lahko pričakujete pomoč ministrstva. Če ne, te pravice ne boste imeli,« je poudaril Židan. Pri toči pa velikih možnosti za zaščito nimamo, je priznal minister.
Pomanjkanje mladih
Po mnenju ministra Židana imamo v Sloveniji v kmetijstvu zelo malo mladih ljudi. »V državi velikega zasuka ni, ker s kmetijami upravljajo starejši ljudje. Zato s prvim januarjem prihodnje leto začenjamo s tremi specifičnimi ukrepi. Prvi je, da povečujemo subvencijo mladim kmetom. Drugi ukrep je enkratna pomoč, ko mladi prevzamejo kmetijo - v povprečju bodo prejeli subvencijo v višini 23 tisoč evrov. Tretji ukrep pa je pomoč pri razpisih. S tem želimo štiri tisoč mladih privabiti, da prevzamejo kmetije," je poudaril Židan.
Izvoz slovenskih vin raste
Težava v Sloveniji je, da je del prehranske industrije propadel. Tu je bil vzrok predvsem zadružno lastninjenje. "Ena najbolj žalostnih zgodb je prodaja sladkorne tovarne s strani zadrug. Evropa je na tem področju zelo zaprta, sladkorja pa nenehno zmanjkuje," je poudaril Židan. Dobra novica je, da raste izvoz slovenskih vin. »Pomagali smo vinarjem, da so se udeležili sejmov v tujini, vendar pod pogojem, da so se na sejmih predstavili pod enotno blagovno znamko "I Feel Slovenia". Hkrati smo jih prosili, naj razkrijejo svoje ciljne trge,« je povedal minister. Za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo bomo v Sloveniji v prihodnjih sedmih letih bomo po ministrovih besedah namenili 2,3 milijarde evrov, večina je evropskega denarja.
V kmetijstvu je treba iskati prednosti
»Koliko od 63 tisoč kmetij pri nas se ukvarja z gospodarskim vidikom, torej, da hrano, ki jo proizvede, ponudi tudi na trgu? Številka je zelo majhna. Okoli 40 tisoč kmetij s subvencijami so socialna kategorija. Imamo pa 20 tisoč vitalnih kmetij, od tega jih je okoli deset tisoč vrhunskih in so gospodarsko usmerjeni,« je pojasnil Kuhar.
»Hočemo imeti vse, treba pa je iskati prednosti, ki jih imamo. Recimo prašičereja: če nimaš zadostnih površin z žiti, je težko ustvariti veliko in močno prašičerejo. Boljši položaj imamo pri reji goved in tudi pri proizvodnji mleka," je dejal Kuhar.
Slogan »Kupujmo domače, kupujmo lokalno« - pri tem gre po besedah Kuharja za kratkoročni uspeh, ni pa neke dolgoročne strategije. »Zato bi sam pri tem patriotizmu začel malo več delati na konsolidaciji agrobiznisa in dolgoročnih strategijah,« je še dejal Kuhar. V kmetijstvu je težko izvažati, saj je tudi v najbolj liberalnih državah to še vedno dokaj lokalni biznis. Tudi kmetijstvo mora biti visokotehnološko.
Slovenska jabolka na tujih trgih
Boštjan Kozole iz Evrosada je povedal, da je v sadjarstvu predelava večja od porabe. »In neumno bi se bilo omejevati, če imamo priložnost za izvoz. Če bi želeli ostati le na slovenskem trgu, bi bilo zelo težko,« je poudaril Kozole.
V Sloveniji gredo jabolka dobro v prodajo, do leta 2004 smo jih največ izvažali na Hrvaško. »Potem smo šli v svet. V Veliko Britanijo smo naprej napotili en tovornjak jabolk, zdaj jih gre pet dnevno. Cilj je, da letos v Veliko Britanijo izvozimo 4.000 ton jabolk. Zdaj se nam odpirata tudi trga v Dubaju in Indiji,« je povedal Kozole.
Poglejte si fotografske utrinke z dogodka Agrobiznis.
|
Foto: Nejc Lasič
Dobro
