To je na današnjem forumu o vrednosti inovacij na področju zdravstva pod naslovom "Bolnik: včeraj, danes, jutri" zatrdila Petra Došenovič Bonča iz ljubljanske Ekonomske fakultete. Dogodek sta organizirala Poslovna akademija časnika Finance in Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ.
»V razmerah, ko so cene življenjskih potrebščin v Sloveniji naraščale, so se cene zdravil znižale za kar 26 odstotkov. Padec cen zdravil se je zgodil zaradi regulacije cen. Je pa res, da v prihodnjih letih takšnih velikih padcev cen verjetno ne bo več,« pravi Petra Došenovič Bonča. Po podatkih iz leta 2012 za zdravstvo pri nas namenjamo okoli devet odstotkov BDP. Raziskava, opravljena na ljubljanski Ekonomski fakulteti je pokazala, da je naša država v obdobju od leta 2008 do 2012 kljub upočasnitvi rasti izdatkov za zdravila, z vidika uvajanja inovativnih zdravil, na ravni Evropske unije.
V obdobju od leta 2004 do 2012 so k večanju izdatkov za zdravstvo največ prispevali izdatki za kurativno zdravljenje in rehabilitacije, zdravstvene storitve dolgotrajne oskrbe in zdravila. Čeprav podobno velja tudi 15 držav EU in OECD, pa je treba opozoriti, da so na povečanje izdatkov v Sloveniji manj vplivali izdatki za dolgotrajno oskrbo. Na povečanje izdatkov za zdravila pa so precej bolj vplivali izdatki za zdravila v lekarnah brez recepta kot izdatki za zdravila na recept.
»Zdravila na recept so torej šele na četrtem mestu in njihove prispevek k povečevanju celotnih izdatkov za zdravstvo je primerljiv s prispevkom za investicije in medicinsko-tehnične pripomočke,« je pojasnila Petra Došenovič Bonča.
Vse starejši smo, izdatki za zdravstvo vse večji
Pričakovana življenjska doba pri nas se sicer povečuje, kar je povezano z dostopnostjo do zdravstvenih storitev in zdravil. Zmanjšuje pa se število zdravih let življenja in delovna zmožnost posameznikov. To je posledica sprememb življenjskega sloga, gospodarskih razmer in tudi povečevanja kroničnih bolezni. V Sloveniji so v obdobju od leta 2004 do 2012 k povečanju celotnih izdatkov za zdravstvo največ prispevali izdatki za kurativno zdravljenje in rehabilitacijo (49,7 odstotka) in zdravstvenih storitev dolgotrajne oskrbe (12,3 odstotka). Zdravila na recept so k povečanju celotnih izdatkov za zdravstvo prispevala precej manj, in sicer 6,7 odstotka.
Kronične bolezni in BDP
"Kronične bolezni negativno vplivajo na produktivnost in BDP. Posredni stroški zaradi izgub produktivnosti in neformalne nege bolezni pa predstavljajo velik delež celotnega bremena kroničnih bolezni," je pojasnila Bončeva.
Sicer pa bo rast povpraševanja po zdravstvenih storitvah in zdravilih večja od rasti povpraševanja v drugih sektorjih. Demografske in druge družbene spremembe namreč spreminjajo strukturo potreb in povpraševanja po zdravstvenih storitvah in zdravilih.
Številni primeri inovacij v zdravstvu
Po podatkih Kliničnega oddelka za revmatologinjo UKC je bilo število hospitalizacij zaradi spondiloartitisa in revmatodinega artitisa lani za 65,4 odstotka nižje kot leta 2006. K temu so prispevale tako tehnološke inovacije v obliki bioloških zdravil kot druge organizacijske in tehnološke inovacije. Te so namreč omogočile, da se je v enakem obdobju za 27 odstotkov znižalo število vseh sprejemov. Tako so za več kot 4-krat povečale obravnave v ambulantnem delu, povečala se je tudi intenzivnost dela zaposlenih, kar je omogočilo povečanje števila ambulantnih pregledov za 14 odstotkov.
Poglejte si tudi fotogalerijo z dogodka.
|
Foto: Jernej Lasič
Dobro
