Transferne cene so predvsem mednarodni davčni problem, ki se pojavlja med povezanimi osebami iz različnih držav članic EU. Za povezane osebe se namreč predpostavlja, da se nahajajo v posebnem medsebojnem razmerju, zaradi česar se tudi cene med njimi (imenujemo jih transferne cene) ne oblikujejo nujno tržno. Zaradi »netržno« oblikovanih cen, pa lahko prihaja do prenizko izkazane davčne osnove v posamezni državi.
»Zato so davčne zakonodaje posameznih držav praviloma zelo »stroge« glede oblikovanja transfernih cen med povezanimi osebami in med drugim praviloma tudi zelo natančno predpisujejo, na kakšen način mora podjetje pripraviti dokumentacijo o oblikovanih transfernih cenah, » pojasnjuje Barbara Guzina, davčna svetovalka pri podjetju A taks mednarodne rešitve. Več o tem boste izvedeli na seminarju Poslovne akademije na temo »Vsebina dokumentacije za dokazovanje transfernih cen s praktičnim primerom«, ki bo 7. februarja v prostorih GZS v Ljubljani.
Prijavite se lahko tukaj.
![]() |
Dokumentacija o transfernih cenah je praviloma vsaj v vseh EU državah sestavljena iz dveh delov in sicer splošni del (Masterfile) in posebni del (Country-specific file).
»Kot pove že samo ime se splošni del dokumentacije praviloma pripravlja v matični družbi, za vse povezane osebe iz skupine. Posebni del pa pripravi vsaka družba zase, v skladu z zakonodajo države, v kateri posluje, » pravi Barbara Guzina.
Poudarja, da naj splošna dokumentacija vsebuje vsaj naslednje podatke: opis davčnega zavezanca, organizacijske strukture na svetovni ravni in vrste povezanosti (kapitalska, pogodbena), sistema določanja transfernih cen, splošnega opisa poslovanja in poslovnih strategij, splošnih ekonomskih in drugih dejavnikov ter konkurenčnega okolja.
»Posebna dokumentacija pa naj vsebuje vsaj naslednje podatke: podatke v zvezi s transakcijami s povezanimi osebami (opis, vrsta, tip, vrednost, roki in pogoji), podatke o izvedeni funkcijski analizi primerljivosti (analiza opravljenih funkcij, prevzetih tveganj in uporabljenih sredstev), podatke o uporabi metode in njihove določitve v skladu s primerljivimi tržnimi cenami ter morebitno drugo dokumentacijo, ki dokazuje skladnost transfernih cen s primerljivimi tržnimi cenami, » pravi predavateljica Barbara Guzina.
Več o programu najdete tukaj.