Kdo bodo trije dobitniki kipca vizija izbora Najpodjetniška ideja 2006/07, bo znano 21. marca. Slavnostna razglasitev zmagovalcev bo na konferenci PODIM v mariborskem hotelu Habakuk.
Oktobra smo na Financah skupaj s Tovarno podjemov začeli četrti krog iskanja najinovativnejših poslovnih načrtov, mladih podjetij in podjetniških idej v uveljavljenih podjetjih in razvojno-raziskovalnih institucijah. Do 31. januarja se je prijavilo 80 podjetij in posameznikov v treh kategorijah, kar je okoli 40 odstotkov več kot lani. V Financah ste od novembra že lahko brali zgodbe o nekaterih zanimivih kandidatih v kategoriji mlada podjetja, ki iščejo kapital ali strateškega partnerja. Tokrat pa razkrivamo, katerih pet se je uvrstilo v finale in bodo 8. marca imela možnost osebno prepričati komisijo, da imajo med vsemi največji globalni potencial, so najbolj inovativni in imajo podjetniški tim z največjimi možnostmi za uspeh. V kategoriji mladih podjetij so finalisti (po abecednem redu): Astron, Inform, Ekliptik, Oftaplus in Tikev.
Zaslišanje pred komisijoVsi finalisti bodo imeli na voljo le pet minut, da prepričajo komisijo, ki smo jo letos še nekoliko razširili. V investitorski komisiji poleg Romana Didoviča, Sivent, Aleksandra Batiča, NKBM, Jana Koblerja, Poteza, Filipa Remškarja, Smart Com, podjetnika Matjaža Škabarja, Mateja Pence, Horizonte Venture, in Matjaža Petermana iz KD Group po novem sedijo še Mateja Mešl iz Sklada gospodarstva pri GZS, Drago Potočnik iz PV Invest in Gvido Omladič iz Ere. V 11-članski strokovni komisiji pa so Miroslav Rebernik iz mariborske EF, Marko Jaklič in Marko Hočevar, oba ljubljanska EF, Boštjan Antončič, koprska fakulteta za management, Jurij Giacomelli, Prva pokojninska družba, in podjetnik Davor Jakulin. Novi člani pa še Igor Muševič z Instituta Jožefa Stefana, Matjaž B. Jurič, FERI, Janez Bešter, ljubljanska FE, in Aleš Vahčič z ljubljanske EF. Naloga komisije bo, da na podlagi sedmih meril, predvsem inovativnosti podjetniške ideje, vrednosti izdelka storitev za uporabnike, tržnega potenciala, podjetniškega tima in načrtovanega finančnega načrta, presodi, katero od podjetij in kateri poslovni načrt ima največji globalni potencial.
Astron: Leteči robot kolibri
 |
V podjetju Astron v sodelovanju s soavtorjem ideje Iztokom Krambergerjem, docentom na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), končujejo razvoj prototipa avtonomnega letečega plovila kolibri. Leteči robot premera 80 centimetrov je opremljen z vso potrebno senzoriko in inteligentnim sistemom za upravljanje ter prek visokokakovostne slike, zvoka in drugih telemetričnih podatkov omogoča nadzor človeku nevarnih in težko dostopnih lokacij. Prenos zvoka in slike s kraja dogodka poteka v živo in po posebej zaščitenih poteh. V razvoj je bilo v prvih sedmih mesecih vloženo 20 tisoč evrov lastnih sredstev. Cena robota na trgu se bo gibala od pet do deset tisoč evrov, odvisno od opremljenosti, ki jo bo želel kupec. Izdelek naj bi bil zanimiv predvsem za svetovno jedrsko, kemično in varnostno industrijo, uporaben pa tudi ob naravnih nesrečah in v humanitarnih akcijah. V Astronu računajo na sodelovanje s slovensko industrijo, predvsem na področju naprednih materialov in sistemov za energetsko napajanje plovila. Poleg kolibrija v podjetju razvijajo še sistem za zgodnje odkrivanje požarov v naravi na podlagi inteligentne mrežne senzorike. Lastnika podjetja sta Darko Novak (tudi lastnik družbe Loop) in Darko Pihler.
Foto: Irena Herak
|
Ekliptik: Enostavnejše operacije zlomov dolgih kosti
 |
Darij Kreuh in Tadej Fius sta se domislila, kako kirurgom močno olajšati operacije zlomov dolgih kosti, pri katerih se uporabljajo tako imenovani žeblji. Ustanovila sta podjetje Ekliptik ter s Paolom Brandolijem razvila in patentirala sistem LIDIS (less invasive distal interlocking system). Ta omogoča preprostejše zaklepanje žebljev (postopek pritrjevanja zlomljene dolge kosti na žebelj, vstavljen v kost z vijaki), in sicer z vodilom z navigacijo. Metoda temelji na mikroelektromagnetni navigaciji, kar je v svetovnem merilu povsem nov pristop na tem področju. LIDIS naj bi na trg prišel v drugi polovici leta in bo zanimiv za okoli 300 univerzitetnih bolnišnic po Evropi, ki opravljajo zahtevne ortopedske, travmatološke in urgentne operacije zlomov. Do konca leta 2008 naj bi prodali 90 sistemov, eden pa bo stal okrog 50 tisoč evrov. Sklad tveganega kapitala Horizonte Venture je v Ekliptik lani vložil 600 tisoč evrov. V podjetju že razvijajo novi orodji, prvo za slikovno voden kirurški postopek za naravnavanje zlomov dolgih kosti in odpravljanje torzijskih zasukov (TOCOS), drugo pa bo poenostavljalo iskanje vstopnega mesta za žebelj (EPOS). Obe orodji se kot modula priključita k sistemu Guiding Star, ki je osnovna enota za upravljanje orodij in krovna blagovna znamka sistema.
Foto: Irena Herak
|
Inform: Pametni elektronski obrazci
 |
Podjetje Inform je leta 2005 na trg vstopilo s portalom Informiran.si. Ta uporabnikom ponuja okoli 500 pametnih elektronskih obrazcev (tretjina je brezplačna) in postopkovnikov z 11 področij. Inovativnost portala je predvsem v tem, da uporabnikom, ki nimajo pravnega znanja, prek spletne strani omogoča, da si nekatere dokumente (pogodbe, obrazce, akte, pravilnike, vloge) s posebnim, za to razvitim spletnim čarovnikom v nekaj korakih izdelajo sami ter prihranijo precej časa in denarja. Vsi tako izdelani dokumenti so v skladu z vsemi predpisi in pravno veljavni. Družba, ki ima 15 tisoč registriranih uporabnikov, je lani novembra že dosegla točko preloma. Za pripravo vsebin (obrazcev, pogodb in postopkovnikov) poleg šestih redno zaposlenih na daljavo skrbi okrog 150 strokovnjakov s področja prava, računovodstva, davkov in javne uprave. Podjetje je leta 2003 ustanovilo več družbenikov na pobudo Antona Tomažiča, vodenje pa je prevzel Boris Kozlevčar. Novembra lani je podjetju uspelo pridobiti 0,3 milijona evrov lastniškega kapitala od petih poslovnih angelov, med njimi Filipa Remškarja, ustanovitelja in lastnika Smart Coma. Konec tega leta pa Inform načrtuje vstop na tuje trge bodisi z enim strateškim partnerjem bodisi z več tujimi lokalnimi.
Foto: Irena Herak
|
Oftaplus: Kontaktne leče na klic
 |
Še pred tremi leti je bilo mogoče v Sloveniji kontaktne leče kupovati le pri optikih in okulistih. Matej Kurent in Uroš Čižič pa sta prav na trgu kontaktnih leč, ki jih redno uporablja 60 tisoč Slovencev, zaznala poslovno priložnost. Potem ko je tržna raziskava pokazala, da je precej uporabnikov nezadovoljnih z zdajšnjimi prodajnimi potmi in da bi jih bilo kar 15 odstotkov pripravljeno kontaktne leče naročati prek telefona ali po elektronski pošti, je podjetje Oftaplus slovenskemu trgu februarja 2003 ponudilo nov način kupovanja leč. Zdaj ima mariborska družba desetodstotni tržni delež, ki naj bi ga letos povečali na 15 odstotkov in s prodajo že ustvarili 0,5 milijona evrov. V dobrih treh letih je podjetju, ki ga vodi Brankica Jokić, uspelo povsem optimirati vse procese v podjetju - od sistema naročanja leč, ki poteka prek brezplačne telefonske linije in elektronske pošte, do optimizacije zalog. Posebej za podjetje razvit softver jim omogoča statistično obdelavo podatkov o strankah in precej natančno napovedovanje frekvence nakupov, to pa minimalne zaloge. Kljub temu so naročene kontaktne leče kupcu dostavljene že naslednji dan. Ker v Evropi ne obstaja tovrsten model prodaje leč, družba letos že načrtuje vstop vsaj na dva tuja trga, avstrijski in nemški, za kar bo po ocenah potrebno 0,75 milijona evrov kapitala.
Foto: Filip Kos
|
Tikev: Muškatne buče za Arabce
|
|
Iz Pomurja bo šlo letos na trg od 150 do 200 ton izvirnih izdelkov iz muškatnih buč podjetja Tikev. Družbo sta ustanovila Aleksandra Krumpak in Rudi Drevenšek, k sodelovanju pri razvoju pa pritegnila še tehnologa Esada Šabanovića. Zdaj ima podjetje razvite tehnološke postopke za 16 izdelkov. V sladki program poleg marmelad, džemov in kandiranega mesa muškatnih buč sodijo še osnova za sladoled in jogurt ter sokovi. Drug sklop sestavljajo žgane pijače (žganja, likerji in grenčice). Proizvodni program pa dopolnjujejo kis in hladno stiskano olje iz semen muškatne buče ter bučna kaša in bučni namazi ali tako imenovane zdrave paštete. Vsi tehnološki postopki so taki, da se v izdelkih ohranja čim več vitaminov in mineralov, prav tako pa ne vsebujejo nobenih aditivov ali konzervansov. Industrijska predelava muškatnih buč v prehrambne izdelke ne obstaja še nikjer na svetu, za izdelke pa se že zanimajo avstrijski trgovci in nekatere arabske dežele. Partnersko podjetje sodeluje z razvojnim zavodom ZAZA, ima podporo občine Dobrovnik in Mrežnega pomurskega podjetniškega inkubatorja. V začetni fazi je del denarja v razvoj vložila Američanka Linda Gerrard, ki je s tem postala solastnica družbe. V dobrovniškem podjetju ocenjujejo, da se bo trg že v letu ali dveh toliko odprl, da bi bilo smiselno postaviti večji industrijski objekt za izdelavo od 1.100 do 1.500 ton izdelkov.
Foto: Jurij Zauneker
|
Dobro
