Odgovor:
Kadar ima prokurist družbe z družbo sklenjeno civilno pogodbo o prokuri, je dohodek, prejet na tej podlagi, najprej treba uvrstiti v ustrezno kategorijo dohodkov po določilih zakona o dohodnini. Brez dvoma gre v tem primeru za dohodek iz zaposlitve, vprašanje pa se pojavi pri ožji opredelitvi dohodka iz zaposlitve, in sicer ali gre za dohodek iz delovnega razmerja (kjer se odda REK-1) ali za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja (REK-2).
Na to temo so se v praksi pojavljale številne dileme zlasti v primerih, ko je prokurist opravljal tako rekoč enako delo kot direktor družbe. V zvezi z omenjenim vprašanjem je davčna uprava RS izdala pojasnilo številka 4210-5839/2011, in sicer 15. aprila 2011. Glede na to, da v vašem vprašanju že omenjate oddajo obrazca REK-2, bomo izhajali iz predpostavke, da gre pri dohodku, ki ga bo prejel vaš prokurist, za dohodek iz zaposlitve, ožje gledano za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Takšna vrsta dohodka pa je pri prokuristih tudi bolj običajna oziroma pogosta.
Po novem plačati tudi 8,85-odstotni pavšalni prispevek
V vašem primeru boste ob izplačilu morali oddati obrazec REK-2. Dohodek se poroča s šifro 1503. Pri obračunu dohodka se upoštevajo desetodstotni normirani stroški, od 90-odstotne davčne osnove pa se obračuna 25-odstotna akontacija dohodnine. Na bruto dohodek je treba obračunati in plačati še 8,85-odstotni pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Povračila dejanskih stroškov so obdavčena
Opozarjam pa še na vidik povračil dejanskih stroškov. Če ima prokurist v pogodbi o prokuri navedeno, da mu mora družba povrniti tudi nekatere dejanske stroške, potem jih mora družba v fazi izplačila obravnavati kot obdavčljivi dohodek prokurista. To pomeni, da mora dejanske stroške (denimo kilometrino) prišteti k plačilu za opravljanje funkcije prokurista in od celotnega zneska obračunati vse potrebne dajatve, kot smo opisali zgoraj. Torej v tem primeru »povračilo stroškov« v fazi izplačila ni neobdavčeno.
Dejanski stroški prevoza in prenočitve v zvezi z opravljanjem dela pa se bodo prokuristu priznali na letni ravni kot dodatno znižanje davčne osnove od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja. Poleg že med letom upoštevanega znižanja za deset odstotkov normiranih stroškov se mu bo davčna osnova znižala še za dejanske stroške prevoza in prenočitve (ne pa denimo malice). Te dejanske stroške bo lahko prokurist uveljavljal v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, na podlagi ustreznih dokazil, da so mu ti stroški dejansko nastali.
Dodatno znižanje davčne osnove na podlagi uveljavljanja dejanskih stroškov se prizna pod pogoji in do višine, določene z uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Samo za Slovence
Poudarjamo, da je odgovor napisan za primer, ko je prokurist Slovenec, ki svoje delo opravlja v Sloveniji, je rezident Slovenije in je vključen v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega z družbo, v kateri ni prokurist. Za tujce je v določenih primerih obravnava lahko nekoliko drugačna.
Dobro
