Med glavnimi izzivi, ki telekomunikacijske družbe silijo v iskanje novih poslovnih modelov za rast, so upadanje fiksne telefonije, nasičenost trga mobilne telefonije in nove preference uporabnikov, ugotavlja raziskava družbe IBM. Vroče pa je tudi vprašanje, kako bodo sodobne telekomunikacije krojile pametne ure, kakršno bo jutri predstavil Samsung.
 |
Omenjena raziskava navaja, da se bodo morala telekomunikacijska podjetja v prihodnje, če bodo želela ohraniti dobičkonosno rast, spoprijeti z izzivi, kot je konsolidacija ali možni trk velikanov.
 |
|
"Uspešni operaterji prihodnosti bodo tisti, ki bodo obdržali vitko organizacijo, priložnosti pa iskali tudi zunaj panoge." Tamara Vilhar, Simobil
|
V ospredju konsolidacija in iskanje sinergij
V Simobilu se močno strinjajo z izsledki raziskave. »Konsolidacijo infrastrukturnih igralcev - tako v EU kot v Sloveniji - gre pričakovati, saj so dolgoročno trenutne razmere za zdravo tekmovalno konkurenco v marsičem nevzdržne. V prihodnje bodo najuspešnejši operaterji tisti, ki bodo znali obdržati vitko organizacijo in bodo poslovne priložnosti iskali tudi zunaj klasičnih telekomunikacij, v sorodnih panogah ali celo zunaj teh,« pravi Tamara Vilhar, vodja skupine za analize trga pri Simobilu. V Telekomu pa kot glavni izziv za prihodnost vidijo združitev storitev ter fiksnih, mobilnih in IP-omrežij, njihovo prilagajanje trendom, hkrati pa opozarjajo, da bo treba zagotavljati sinergije na vseh področjih delovanja, pravi Katarina Prešeren, vodja službe za odnose z javnostmi pri Telekomu Slovenije.
Boj za uporabnike je vse bolj neusmiljen
Kako pa se v Simobilu in Telekomu spoprijemajo z nasičenostjo trga mobilne telefonije, s prehajanjem uporabnikov od fiksne in mobilne na spletne komunikacijske kanale ter s konkurenco širokopasovnih mobilnih omrežij?
»Pri sodobnih komunikacijah že dolgo ne gre več le za tehnologijo, ampak za to, kaj nam omogoča in kako jo znamo združevati,« pravi Katarina Prešeren. Sicer pa so pri Telekomu prepričani, da je edina prava pot povezovanje vseh mobilnih in fiksnih tehnologij, storitev ter multimedijskih vsebin. Pri Simobilu so nekoliko bolj slikoviti. »Boj za uporabnike poteka dnevno, konkurenca je močna, kampanje se prekrivajo, uporabniki imajo vse večjo izbiro,« pravi Tamara Vilhar in dodaja: »Zavedamo se, da postajajo uporabniki vse zahtevnejši. Ne šteje več le cena, ki jo plačajo za storitev, temveč tudi, kakšno izkušnjo imajo pri uporabi storitev ali obisku prodajnega mesta. Rešitev je na eni strani v paketnih ponudbah, na drugi pa v spremembi poslovnih modelov, ko se družba odmika od statusa ponudnika klasičnih mobilnih storitev v ponudnika celostnih telekomunikacijskih storitev.«
 |
|
"Tipičen uporabnik čez deset let bo želel, da mu tehnologija poenostavi življenje in odpira priložnosti." Katarina Prešeren, Telekom Slovenije
|
V iskanju revolucionarne storitve, kot je bil SMS
Ali je v tem kontekstu mogoče govoriti, da je trg klasične mobilne telefonije, predvsem pri klicih, v počasnem zatonu? Kot pravi Tamara Vilhar iz Simobila, trg ni v zatonu, je pa dozorel, saj je penetracija 110-odstotna. Omeni celo pričakovanja, da se bo obseg klasičnih pogovorov med odraslimi povečal, saj operaterji vse bolj ponujajo pakete z neomejeno količino minut. »Sicer pa telekomunikacijska industrija vseskozi išče tako storitev, kot je SMS, ki bo spet spremenila naše komunikacije. Trenutno je to prenos podatkov, pri mladih ima celo največji potencial,« doda. Da še ne moremo govoriti o zatonu klasične mobilne telefonije, menijo tudi v skupini Telekom. Res pa je, da se s hitrim razvojem mobilne telefonije zahteve uporabnikov spreminjajo in da mobilnega telefona že dolgo ne uporabljamo več le za klice. »Ko so mobilni telefoni postali nadomestki prenosnih računalnikov, se je uporaba mobilne telefonije usmerila v vse hitrejši prenos podatkov, uporabo mobilnega spleta ter drugih mobilnih tehnologij,« pojasnjuje Katarina Prešeren iz Telekoma. Med trendi sicer omeni še, da se poleg klasične komunikacije med dvema osebama (person to person) vse bolj uveljavlja tudi medstrojna komunikacija (machine to machine), kjer komuniciranje pogosto poteka prek mobilnih omrežij. A Slovenci se kljub temu za zdaj ne kličemo manj, čeprav mobilni telefon vse bolj uporabljamo tudi za prenos podatkov ali brskanje po spletu, pravi Prešernova.
Uporabniki bodo samo čedalje bolj zahtevni
Kakšen pa bo v kontekstu omenjenih trendov na trgu telekomunikacij tipični uporabnik čez pet ali deset let? »Zahteval bo optimalne prilagoditve ter tehnologijo, ki bo uporabna, učinkovita, zabavna, preprosta in predvsem takšna, da mu bo poenostavljala življenje in odpirala priložnosti. Hkrati si bo želel odprtost, pretočnost, prožnost, nadgradljivost in svobodno izbiro pri sestavljanju izdelkov, storitev in paketov,« razlaga Katarina Prešeren iz Telekoma. Vilharjeva iz Simobila pa meni: »To bo ozaveščen uporabnik z enostavno paketno ponudbo, ki bo optimiziral svoje stroške. Nedvomno pa bo imel tudi pametni telefon, ki bo njegov osnovni kanal za dostop do spleta.«
Bodo uporabnike ganile pametne ure?
V panogi IKT smo bili priča že mnogo presenečenjem, pravi Prešernova: »Za primer vzemimo SMS, ki je s svojo uspešnostjo presenetil večino poznavalcev.« Pametne ure bodo morale svoj potencial šele dokazati. Kot pravi Lan Orthaber iz Simobila, so tako imenovane nosljive tehnologije zadnji trend, pri čemer omeni tudi Googlova očala. Sicer pa je na splošno značilno, da so se tradicionalni mobilni produkti v zadnjih letih močno pomešali s tistimi iz zabavne elektronike. Pametni telefoni pa so prevzeli lastnosti multimedijskih predvajalnikov, fotoaparatov, diktafonov, daljincev, s pravo aplikacijo so lahko merilniki srčnega utripa ... Kot pravi Orthaber, je šlo tako daleč, da večina uporabnikov raje izgubi denarnico kot mobilnik. Pri tem pa je gibalo delovanja širokopasovni dostop do spleta (prek mobilnega omrežja 3G/LTE ali wi-fi).
Dobro
