Na Ljubljanskem gradu so se zbrali priznani energetski strokovnjaki in razpravljali o energetski učinkovitosti v hotelski industriji. Velik del hotelskih objektov pri nas spada med energetsko neučinkovite. Katera so tista področja, kjer je možno doseči velike prihranke energije in kakšni so pri tem stroški so skušali odgovoriti na dogodku, ki ga je organizirala Poslovna akademija časnika Finance. Na strokovnem srečanju se je zbralo okoli 90 udeležencev.
Tri od petih največjih slovenskih hotelirskih skupin, to so: Sava Turizem, Terme Krka in Hoteli Bernardin, so v zadnjih štirih letih beležili rasti prihodkov. Kljub rasti prihodkov pa so te hotelske skupine beležile znaten padec donosnosti, ki jo je spremljala visoka in naraščajoča stopnja zadolženost, je pojasnil Matija Vojsk, vodja področja za svetovanje iz PricewaterhouseCoopers. Rast prihodkov in padec donosnosti ob visoki in naraščajoči zadolženosti slovenskih hotelirjev je jasen signal za potrebo po preudarnem upravljanju stroškov, ki so v zadnjih štirih letih naraščali hitreje od prihodkov. «Našim naročnikom tako pomagamo znižati stroške nabave in optimizirati stroške dela, ki pri velikih hotelskih skupinah predstavljajo več kot 50 odstotkov vseh operativnih stroškov,» je povedal Vojsk.
EU sofinancira 93 projektov
Miha Jazbinšek, soustanovitelj in prokurist svetovalnega podjetja MK je predstavil financiranje URE projektov in turistične infrastrukture s pomočjo evropskih strukturnih skladov. V okviru finančne perspektive EU v obdobju od leta 2007 do 2013 je tako sofinanciranih 93 projektov, celotna vrednost projektov je ocenjena na 460 milijonov evrov, od tega znaša skupna vrednost sofinanciranja kar 125 milijonov evrov.
V novi finančni perspektivi Evropske unije za uresničevanje kohezijske politike EU v obdobju od leta 2014 do leta 2020 pa bo na voljo 3,3 milijarde evrov. Tako bo zahodna Slovenija prejela 860 milijonov evrov evropskih sredstev, vzhodi del države pa 1,12 milijarde evrov. Za področje prometa in okoljske infrastrukture ter trajnostne rabe energije bo iz Kohezijskega sklada na voljo dobrih 1,06 milijarde evrov, vsi razvojni strateški dokumenti za obdobje 2014-2020 pa vključujejo »zeleni vidik«. Zato bo potrebno prestrukturiranje obstoječih podjetij in gospodarstva v energetsko, snovno, okoljsko in družbeno učinkovito gospodarstvo.
Poglejte si fotograske utrinke s srečanja energetskih strokovnjakov na Ljubljanskem gradu!
|
Foto: Nejc Lasić
Dobro
