V sedanjem obdobju, ko so gospodarski kazalci vse slabši in prodaja upada, je pogost ukrep tudi zniževanje cen produktov ali storitev. To pa ni vedno najbolj smotrn ukrep. Tako so se vsaj strinjali udeleženci javne razprave na 36. Marketinškem fokusu: Aljoša Bagola iz Pristopa, Simon Furlan iz Telekoma Slovenije, Gorazd Grjol iz Fructala in Geni Arh, ki vodi družbo Arhea.
Pasti zniževanja cen
Foto: Irena Herak
|
|
Aljoša Bagola
|
"Vrednost blagovnih znamk je danes pod vprašanjem in nekatera podjetja se pri strategiji svojih blagovnih znamk odzivajo napačno. Zaradi pretiranega zniževanja cen lahko v očeh kupcev delujete obupano, zato bo njihovo zaupanje v vas še toliko manjše," je dejal Aljoša Bagola. Izpostavil je tudi, da so potrošniki vse bolj pozorni na razmerje med vrednostjo in ceno izdelkov oziroma storitev.
"Mi absolutno ne razmišljamo o zniževanju cen. Namesto tega skušamo našim storitvam dodati neko dodano vrednost, ki bi jo bili ljudje kljub višji ceni glede na ostale ponudnike pripravljeni plačati. Velik pomen pri tem ima uveljavljena kakovost blagovne znamke," je povedal Simon Furlan. Opozoril je še, da je treba biti pozoren tudi pri promocijskih akcijah, povezanih s subvencijami, kot je na primer prodaja telefonov za en evro ob sklenitvi naročnine. "Ta strategija sicer kratkoročno daje dobre rezultate, medtem ko jih dolgoročno zaradi visokih investicij ne" . Trg se tako po njegovih besedah 'razvadi'. "Ali si danes na primer sploh kdo predstavlja nakup kolesa z manj kot 20-odstotnim popustom?" ponazarja.
 |
|
Gorazd Grjol
|
"Nižanje cen običajno vpliva na dvig količinske prodaje, dolgoročno pa je to za blagovno znamko pogubno," meni Gorazd Grjol. Vsaka odločitev o spremembah cen je sicer odvisna od razmer na različnih trgih. "Kljub temu, da imajo na Balkanu nižje osebne dohodke kot pri nas, tam naše izdelke še vedno kupujejo podobno kot doslej, čeprav so lahko tudi do 100 odstotkov dražji. V takšnih okoliščinah se moraš držati obstoječe cenovne politike," je prepričan. Grjol je sicer opozoril tudi na druge izzive blagovnim znamkam, kot so uvedbe trgovskih znamk večjih trgovcev kot odgovor na vse večje uveljavljanje diskontov.
"Potrošnik je postal paradoksalen. Čeprav se zaradi strahu pred negotovostjo ne upa več trošiti kot doslej, je zanj pri nakupu pomembnih več dejavnikov, ne le cena," pa je dodala Geni Arh.
 |
|
Simon Furlan
|
Kakšne spremembe opažajo
Med spremembami, ki so posledica spremenjenih okoliščin v gospodarstvu, je Bagola izpostavil strah potrošnikov zaradi negotove prihodnosti. "Ker ne vedo, ali bodo čez nekaj mesecev še imeli službo, jih je strah zapravljati," je dejal. Splošen odziv potrošnikov sicer po njegovem mnenju težko ocenimo. "Odzvali so se sicer vsi, a le v okviru njihovega življenjskega stila oziroma dohodkov, ki jih imajo," je pojasnil.
"Krizo čutimo bolj posredno, prek strank. V segmentu poslovnih partnerjev se spreminjajo plačilni pogoji, pri rezidenčnem segmentu pa opaznih sprememb še ni. Že zdaj sicer vemo, da rast širokopasovnega trga ne bo tolikšna, kot smo sprva pričakovali," pa je dejal Furlan. Dodal je, da pri telekomunikacijah vse večji del dohodkov postaja vezan na naročnine in vse manj na porabo, kar v sedanjih razmerah ocenjuje kot pozitivno.
 |
|
Geni Arh
|
V Fructalu pa so spremembe začeli že zgodaj opažati. "V Italiji, kjer opažamo tako imenovani halo efekt oziroma paniko pri potrošnikih, nam je prodaja upadla za 17 odstotkov, medtem ko na Balkanu ostaja stabilna," je dejal Grjol. Sicer pa je kot veliko spremembo omenil tudi preusmeritev dela kupcev od blagovnih k cenejšim, trgovskim znamkam. Kot odziv na to se mu zdi primerno ponujanje dodane vrednosti, kot so nagradne igre, ne pa samo zniževanje cen lastnih produktov.
Geni Arh pa je meni, da je s krizo moč kupca narasla, čeprav pri njih prevladuje strah. "Potrošnik se je v krizi spremenil. V trikotniku prodajalec, trgovec in potrošnik slednji vse bolj pridobiva na veljavi," je prepričana.
Dobro
